Neznatna zadeva za občestvo, velik skok za Sežano. Paninoteka. Hudiča, slišim da imajo tudi zelenjavne sendviče. Torej se mi ni treba hraniti z mortadelo 7/7 (oziroma 5/7 - tolikokrat na teden sem namreč v Sežani ob uri kosila in žrem sendviče).
Razočaranje je neizbežno, ko mi za zelenjavo hočejo prodati kisle kumarice, zelje in pomidore. Gospodično sendvičarko bi najraje zbasala v avto in jo kljub mojemu sovraštvu do avtocest peljala do prvega italijanskega Autogrilla. Tam iz sendvičev mezijo popečene bučke in melancane, da o frišni rukoli, mocareli in podobnem niti ne govorim.
Zato sem spet jedla sendvič z ogrsko.
Kar me pri stvari najbolj moti je, da ti popečene melancane v kruhu ljubljanski kelnarji prodajajo za mastne denarce in se grejo pristno italijansko kuhinjo (ob dejstvu, da pri nas doma rabimo olivno olje že ulalala nekaj generacij, oni pa so zanj slišali predvčerajšnjim, balzamični kis pa itak zlivajo povsod, tudi kamor niti najmanj ne paše).
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment