Funkcionalno nepismena

Že celo jutro se zafrkavam z izpolnitvijo enega ajnfoh obrazca za eno subvencijo, ki mogoče ne bo vredna mojega potu in truda. Zaradi vele-informatizacije-internetizacije birokracije, se da obrazec sprintat. Seveda, če je v printerju barvna kartuša in te Adobe reader ne zafrkava z nekimi blazno kompliciranimi in popolnoma neuporabnimi meniji za tiskanje. Nisem bila ravno navdušena nad mišje svetlo sivo barvo, ki se je izcimila iz smaragdno zelene, zato sem šibala v Sežano, kupila 4 obrazce, ker nikoli ne veš, kje kaj fališ. (Mimogrede, se mi zdi da sem že. Falila namreč.)

Zdaj sedim za mizo in pojma nimam kaj naj napišem. Tudi se mi ne sanja, kako naj dokažem svoj učni uspeh. Še manj, če dejansko bom v drugem letniku in ali bom reden ali izreden študent.

Žalostna ugotovitev, da po briljiranju na Cankarjevem priznanju in skorajšnjem doktoratu iz maturitetnega eseja (ja, res sem bila dobra svoje čase) ne znam skupaj spraviti štirih podatkov.