Predali

A če volim t.i. slovensko desnico in če sem birmana pomeni, da sem klerofašistka?

Super.

Potem lahko brez slave vesti Katarina-Gregor-Borut trio zmerjam s komunisti? Na Prešercu so godli Bandiero rosso, njihovi volilci pa so napovedali, da bodoz baklami razsvetlili napis Tito na Sabotinu.

Ja uganili ste. Od nedelje od 19h malo grizem. Da ne govorim o 37.6 vročine. It's the Pahor fever, baby (not the Saturday night kind of fever). Samo, da se jaz vseeno manj potim, haha.

Tukaj govorimo slovensko

Ko sem bila majhna, sta mene in brata po vrtcu vsak petek nona in nono pobasala v Renoltko18, in šli smo po špežo. Na zahod. Na Opčine h Gigitu v slovensko zadružno trgovino. Po stvari, ki jih pri nas, zarukanih Slovanih ni bilo. Dash, Kinder fetta al latte (milhšnite), Fruttolo (fruhtcverge), Barilla pašto in ostale zahodnjaške dobrote v lepih paketih. V trgovini so še zdaj zaposleni sami Slovenci.

Poplnoma druga slika je bila in je še v Trstu, leglu anti-slovenstva. Ker nikoli nismo bili fani Borovo čevljev (čeprav imajo Startarke in Borosana določen šarm), smo se trajno poniževali in kupovali obutev v italijanščini. Nikoli ne bom pozabila trieštinke, ki je mojega nonota zmerjala z "večo di Capodistria" (starček iz Kopra), ker smo se uspeli pred njo parkirati v super nabasanem Trstu v božičnem času. In s precejšnjo gotovostjo lahko trdim, da je bil kdo iz moje družine kdaj zmerjan s "ščavo" (suženj, ljubkovalno trieštinsko ime za Slovence).

Letos poleti sem imela čast delati v trgovini v vasi, kjer živim. Od maloobmejnega prehoda smo oddaljeni 7 kilometrov, od bivšega mednarodnega prehoda pa 11 kilometrov. Trgovina je polna Trieštinov, ki kupujejo kvalitetno (no sarcasm) slovensko mleko in jogurte. Nobenemu izmed njih na kraj pameti ne pade, da bi se trudil komunicirati v slovenščini (čemu le, saj je meja vendar pri Postojni).

Včeraj sem (ne vem točno zakaj) šla v novogoriško Qlandio. Res sem vesela, da naši zahodni sosedje končno verjamejo, da pri nas ni vojne. Da niti protipehotnih min ni. In da odkrivajo čare cenenih trgovin, ki v slovenskih trgovskih centrih rastejo kot gobe po dežju. In s še večjim veseljem ugotavljam, da Slovenci ne kuhamo zamer iz časov, ko so nonoti teh zagorelih deklet in pobov pljuvali našim nonotom v usta, samo zato, ker so govorili v materinščini. In da za njimi nihče ne tuli: "Fašisti!"

Ne vem pa zakaj prodajalke kupce pozdravljajo v italijanščini, takoj ko slišijo, da se pogovarjajo po italijansko. In ne vem zakaj so v novogoriškem nakupovalnem centru napisi dvojezični. Ko sem nazadnje preverila, v Novi Gorici ne živi italijanska manjšina.

Danes začnem brati Pahorja. O, tako zelo.

Človeknetopir

Hudiča, Liam Neeson, točno. Zakaj se imen določenih igralcev nikoli ne morem spomniti. Šindler? Kinsey? Ne, ne, ne... In potem me vedno rešuje IMDB.

No nisem prišla jamrat zaradi lukenj v mojem spominu.

Prišla sem povedat, da mi Batman Begins ni všeč. Morda pomaga dejstvo, da sem bila prisiljena gledati v italijanksi verziji (hvala Silvio in tvoje TV mreže). Gotovo pomaga dejstvo, da je mama na 15 sekund šaltala na poročila. In brez dvoma pomaga dejstvo, da Katie Holmes ne prenašam. Resno, ko bo odpravila svoj tik in nehala spravljati ustnice v vertikalno pozicijo, bom morda začela razmišljati o tem, da bi poslušala njene razloge, zakaj se je poročila s Tomom (odpustiti ji tega itak ni mogoče).

Sploh pa, kako naj mi bo Batman Begins všeč, če sem videla Dark Knighta. In ne, to ni mišljeno kot jokanje nad Heathom (sicer je bil lep, o tako zelo lep), ampak njegov Joker je res kul. Crane v Batman Begins zgleda kot en podel fantek iz kakšnega angleškega internata. Liam Neeson je pa itak tatko.

O Christianu Baleu ne bomo izgubljali besed. On je tako optimalno kvadratast, da sploh ne more biti slab Batman.

Optimalno kvadratasti Christian Bale

Indijansko poletje all' italiana

Za svoj veliki kambek na blogersko sceno (lepo prosim, dobila sem 4, mogoče celo 5 pozivov, naj ne bom taka lenoba in spet kaj napišem) sem si izbrala jako pomembno temo, ki vpliva na življenjsko kakovost vseh prisotnih (torej mene).

Kot ste mogoče opazili je zunaj minus trideset in ena sama sivina. In vsi obrazi v LJ se gibljejo med toni sive, bele in bež. Indijansko poletje nam ni bilo naklonjeno. Sami pa si ga ne znamo ustvariti. Razlog?

Če zabavne prireditve pri nas vodijo neki emoti (ja uganili ste, I don't lajk Lado) ali intelektualci, ki morajo nujno imeti neko vlogo (a lahko poveš kdo pride naslednji na oder, ne da bi pokazal vse svoje znanje, ki si ga nabral na AGRFT-ju ali kar tako samoučno - spet ste uganili, niti Jure Ivanušič in Godler me ne navdušujeta), italijanski izbor za mis vodi ta krasen človek

Carlo Conti

Resno. Zahvaljujoč njemu in ostalim 50 miljonom fanom solarija, v Italiji sonce nikoli ne zaide. Seveda imajo hudičevo dober zgled. Italijanski predsednik parlamenta Gianfranco Fini je na tem, da spremeni raso.