Ženska s peščin

Spet se moram važiti, ker sem brala in prebrala (dovršeno dejanje, jesjesjes) Žensko s peščin. Avtor je Kobo Abe, japonski pisatelj, knjiga je, kdo bi si mislil, kruta in hladna (cruel race). Ne da se mi pisati obnove (haha, če bi bila zdaj v OŠ bi jo morala, tukaj je dovolj da linkam wiki). Po knjigi je bil posnet film, ki si ga najbrž ne bom ogledala. Če zvesto sledi knjigi se bolj malo pogovarjajo, brutalno seksajo in veliko zasuvajo z mivko. Ne vem, če se mi da.

Danes ponoči nisem dobro spala, morda ker sem tik pred spanjem končala zadnjih 20 strani knjige in se potem psihirala, če nisem tudi jaz kot Niki, ki ne zbeži in pekla niti, če mu lojtro nastavijo pred nos, ali sem kot tista vdova, ki se bolestno naveže na stvari, od katerih ima samo trpljenje (recimo fakin mivka).

Saj pravim, za pusta sem vedno poduhovljena.

To je bil stoti post, oprostite ker nisem vanj zabeležila česa pomembnega/pametnega. Ja, blodnje so kul.