Zakaj, zakaj, zakaj nisem kul?

V petek smo s kolegi šli v KINO, omg... 2 uri zabave po 13 urah knjižnice, kako smo potratni. Izbira je bila med kitajsko kao romantično komedijo v Kinoteki (Kitajci in romantika, hm, so se za roke prijeli??), neko francosko triler psiho dramo v Dvoru in oh-so-very-cool Ocean's Thirteen v Komuni. Direkt iz CTK-ja smo se torej odpravili do najbolj logične izbire, torej najbolj nemorečega filma izmed teh treh. Jaz opasana z dvemi torbami polni knjig in zdravil, ki sem jih med drugim morala mešati v kinu.

Poleg tega je simbolika govorila za Oceana, 13. septembra (jutri - GULP), pišemo THE izpit prvega letnika (rimsko pravo).

Napsihirani in z velikim občutkom krivde smo sedeli v kinu in na momente ne štekali nič, predvsem pa se spraševali, kako uspe Georgeu razmontirat hotel, izvest umetni potres, casino oškodovati za 500 mio $ in hkrati biti kul. Stuširan, v obleki. Kul. Valda, njemu ni treba vlačit knjig po Ljubljani, ni poslušal mitov in legend o pokolih na rimskem pravu in tudi če je zajebal prvi letnik faksa, nobena bejba ga ne bo skenslala zaradi tega. Sigh.


Jaz pa vandram po svetu s pogrizenimi nohti, včeraj sem dezertirala iz DVEH knjižnic, ker enostavno ne prenašam več ambicioznih in neživčnih ljudi okrog sebe, in potem 6 ur zabila na kavču. Modra poteza.

Sicer pa je film kar ok, sploh ker je bila dvanajstica totalno... Quoi? Všeč mi je stil filma, glasba. Samo George je v zadnjih letih malo prveč pridobil na samozavesti, da bi lahko norela za njim.