Yin & Yang ali Zakaj zaboga tipi vedni zmagajo

Nova predstava SNG Opere in baleta je bila zasnovana kot kontrast med moškim in ženskim pincipom. Kar po domače pomeni, da so naredili baletni večer na najbolj e-z način, natlačili dve popolnoma različni koreografiji, ju ločili z odmorom in me odrli za 22€ (sedela sem va parterju kot nekakšen paketar, ker je zmanjkalo sedežev na balkonu, doma pa kup položnic za plačat, hm hm).

Prve so bile na vrsti babe a.k.a. nežni spol (a je pod soncem še kakšen bolj beden izraz, no ja morda se "mladi nadebudnež" in "boljša polovica" uspešno kosata s tem). Groza. Spet nisem vedela kaj gledam. Pozicija ženske v sodobni družbi. A? Ena ženska je nekaj govorila. A? Zakaj je treba na plesni predstavi imet 15minutni monolog? Spet smo trpeli in krvaveli in med odmorom sem mamo klicala, da sem najbrž zagonila 22€.

Ampak potem so prišli dedci, dobesedno, mlado meso v gatah (ki so želele spominjati na indijanske plemenske bojne oprave, ampak so bile še vedno le gate). In bili so mega. V misli so mi prihajali flešbeki z Marthe Graham. In koreograf je plesal v njenem ansamblu štiri leta. To so ljudje! Komad s smislom, dinamičen, super glasba (ko zmešana sem potem iskala brazilsko batucado v ljubljanskih trgovinah, ampak Muller, pardon ker ni umlauta, ima samo za vzorec veliko etno polico). Tako da priporočam ogled, prvi del pač prespiš, prineseš štrikanje ali igraš tetris, drugi del pa ja, ja LUUUUUŠTN, mladi pobje, pa tko so fajn plesal. Ja, ja.

Če prvi del ne bi bil tako beden, bi se borila za nakup majice. Ker ponavadi pokupim vse, kar ponujajo. V navalu navdušenja po Rudijevem koncertu sem kupila oba cedeja in ukradla plakat.