Koncept, ki se ga zaradi razširitve mojih socialnih obzorij počasi navajam, so obveza nedeljskih izletov ob nedeljah. Danes so bile na vrsti burjaste (nabiram zalogo vetra za meglish foggish and not at all windish Ljubljano) soline, pred... khm khm... dolgo od tega dan odprtih vrat v Lipici.
Naša družina je nedelje ponavadi porabila za koristno delo. Likanje, pometanje borjača, pranje sodov, pobiranje kakijev, kuhanje šnopca (tega že dolgo let ne več, sigh) ali budno spremljanje neuradnih rezultatov volitev. Zadnje smo počeli danes zvečer in se hkrati hudovali na RTV, ki na dan predsedniških volitev ob 8h zvečer, come niente fosse, gladko nastavi Mariota. Že osemnajstisočtristošestindvajsetič. Eh ja.
Grem dormikjat in poslušat Rudija. Ker sem spet na prisilnem delu v Lj in pogrešam rodno zemljo, primorski temperament, vaške none, domače trgovke, ki točno vejo kakšen kruh nameravaš kupit, kamnite hiške, burjo, rdeč ruj in predvsem sonce.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
4 comments:
Alora ne boš zamudila "maltretiranja domačih brucov" jutri? =)
Najbrž ciljaš na brucovanje KŠS, bem, nej te razočaram, ne bo me tam. Grem domov, asap, v petek na faxu nimam nič, zato izkoristim in si ustvarim tridnevni vikend
Na zdej.
Ja vem, žur brez mene je kot pašta brez parmezana.
Post a Comment