Kranjska Gora 2007

Ponedeljek

Odrinili smo pozno, ker je bilo treba Mehke čevlje prijaviti na nek razpis, razpisa ni bilo, mail je vztrajno sabotiral moje poskuse pošiljanja, printer je zapackal kar se zapackati da

Prilezli do Kranjske Gore

Izgubili ključe

Razšraufali avto, premetali klet, obrnili hladilnik na glavo

Mama in Marjana doživeli živčni zlom

Našli ključe (bili v žepu Martinovih hlač, hlače je imel Martin na sebi)

Mama in Marjana se zrelaksirata ob prvi epizodi Prevzetnosti in pristranosti (mama se zrelaksira do te mere, da zaspi preden na sceno sploh stopi Darcy)

Torek

Napade nas slaba vest, ker smo prejšnji dan samo poležavali, zato se podamo na sprehodek na Krnico. Krnica se izkaže za 1h 40 min hoda daleč od odcepa iz glavne ceste (in ne 40 min, kot smo prebrali – vprašanje, če bi se za pohod odločili, če bi prebrali prav). Po 45 minutah hoje smo bentili, da hodimo 5 min preveč, kot nam je bilo obljubljeno, po 1h hoje smo načrtovali kampiranje sredi gozda, po uri 10 min smo pošiljali dimne signale reševalcem. Do koče smo prilezli zaradi mojega optimizma (Efigenija style). Ričet je poplačal naš trud.

Namesto fizične aktivnosti sva z mamo zvečer izbrali 4 epizode Prevzetnosti in pristranosti.

Sreda

Poskus učenja ekonomije.

Pohod do Koče pri Tromeji z Ano, Jelko in Bobijem. Bobi a.k.a. Wunderhund ima od takrat hud muskel fiber (priznam, da ni edini). Še en ričet, v katerem je plavalo meso, zaradi česar nas daje slaba vest (prekršili smo pepelnico).

Zaradi slabe vesti sva z Martinom zvečer šla na nočno smuko. Ob 19.15 je bil sneg razrit (fucking global warming), ob 20.00 sva šla na polurno pavzo (kranjska klobasa pri Snežaku, edinem decentnem old skool snežnem baru – Atomik Harmonik za glasbeno podlago). Namesto na Dolenčevem rutu sva večino časa preživela na Kekcu, ob Angležih in Italijanih.

Če ste mislili, da so Italijani najhujše, kar se ti lahko zgodi na smučišču je to le, ker še niste imeli bližnjega srečanja s samozavestnimi Angleži, ki imajo po 3 urah inštrukcij fiksno idejo, da so najmanj tako dobri kot Stenmark.

Za tolažbo zadnji del Prevzetnosti in pristranosti. Jaz pa še 4 epizode One Tree Hilla.

Četrtek

Dan za nešport. Kosilo z Ano in Jelko (Bobi omagan leži pod mizo). Pir z Angleži (Anin bratranec Aleš, Alesh??? In njegovi »what's-this-place-again?« kolegi).

Po treh pivih se prileže Hitchcockov Psycho. Po treh pivih Psycho tudi ni grozljiv. Pravzaprav je skoraj zabaven.

Petek

Imamo sindrom nedelje zvečer. Panika, da nismo naredili nič od planiranega (ekonomija, rimsko pravo, seminarska za zgodovino). Zato v treh urah z mamo postaviva Postajo Gongolo za letošnje Plesne utrinke (na štirih kvadratnih metrih). V sosednji sobi Martin dudla svojo igro.

Zvečer pohane piške pri Žerjavu v Ratečah. Hamanjama, holesterol.

Ker nam mast ovira sive celice zvečer zmoremo le še Johnnyja Englisha.

Sobota

Domov. Kosilo pri teti Sonji. Popoldne rezala trte in odpakirala 20 potovalk.