Voglio sapere perché

Za pusta vedno tako nanese, da sem ke nekam zamišljena/depresivna/poduhovljena/depresivna, skratka od pustnega vzdušja vedno pristanem le na krofih. Letos je enako, pravzaprav je letos grozno.

Ni važno zakaj.

Važno je, da me je moja ljuba mati rešila, me spokala v avto in peljala v Trst na nadvse barvito in optimistično razstavo. Ettore Sottsass, arhitekt in designer, znan po oblikovanju tipkalnih strojev in raznih nepraktičnih, ampak totalno wanna-have kosih pohištva. Razstava v Pescherii, z naslovom Voglio sapere perché, za 6€ po pravici povedano ne ponuja ne vem česa. V razstavnem prostoru je postavljenih par hišk, v vsaki je predstavljena ena od njegovih dejavnosti (nakit, keramika, fotografije...) Malo švoh je predstavitev njegovega industrijskega dizajna. Ni bilo Valentine, šmrc, zato jo popam sem.


Point Valentine, Olivetti, je v tem, da je prenosen tipkalni stroj. Nekdo (se mi zdi, da v Delovem Kultu... aaa... pojma nimam koga citiram) je zapisal, da je Sottsassu z Valentino uspelo, kar danes uspeva iPodu: oba krajšata večere osamljenim pesnikom, ki jih ti preživljajo na vikendih ob mrzlih peščenih obalah nekje na vetrovnem severu.

Razstava je bila edina v Italiji, ki je počastila njegovih 90 let. Med potekom razstave, 31. decembra, je umrl.

“Every color has a history. Red is the color of the Communist flag, the color that makes a surgeon move faster and the color of passion.”

E. Sottsass