Ah, kako neumno se počutim danes. Totalno sem zablokirana. Zgodil se mi je tisti grozen občutek, ko te vsi obsuvajo z nemogočimi argumenti, in tvoja glava enostavno ni sposobna sproducirati ničesar. Blank. Bom pa važička in bom rekla da je blank povezan s prvo knjigo Platonove Države. In da to lahko dodam v ropotarnico skoraj-dosežkov (še vedno se hvalim, da sem v drugi gimnaziji prebrala Combray, ki je prvi del Swannovega sveta, ki je prvi roman od sedmih iz Proustovega ciklusa V iskanju izgubljenega časa - mislim, da sem na dobri poti da končam cel cikel).
Morda pri blankih pomaga dejstvo, da bolj malo spim, se švoh hranim in zanemarjam svoje hobije.
In še kosilo pri Budi ni bilo vredno tega pompa, ki se pojavlja v obliki pogovorov: "Ej tam je en nov poštelan plejs," in "Ej, tist nov plejs je na bone." Poštelan že, hrana pa, hm hm. Ne vem, težko imam odnos do nečesa, kar nima okusa.
2 comments:
Đizs, Combray si prebrala? In to v 2letniku? Jaz sem nekaj načenjala (po moje, da tudi v 2. - ali pa morda v 3...), pa sem obupala nad razvajenim pamžem, ki se cmeri, ker mu mamica ni prišla dat poljubčka za lahko noč. Hm, na stara leta pa namaka magdalenico v lipov čaj in bluzi :D
Meni je Proust zakon, samo težko ga je brat, ker ima povedi dolge pol strani. In potem se zgubiš. In sploh ne veš kje si. Ampak mene je očaral in od takrat imam Swannov svet na nočni omarci v upanju, da me bo kdaj kaj napadlo in bom prebrala še drugi del.
Sicer pa sem zajubljena v Kako ti Proust lahko spremeni življenje (Alain de Botton) in v Gospoda Prousta (Céleste Albaret). To troje sem brala hkrati, da sem sploh štekala kaj bi rada ta jokica od Marcela povedala.
Post a Comment