Poplnoma druga slika je bila in je še v Trstu, leglu anti-slovenstva. Ker nikoli nismo bili fani Borovo čevljev (čeprav imajo Startarke in Borosana določen šarm), smo se trajno poniževali in kupovali obutev v italijanščini. Nikoli ne bom pozabila trieštinke, ki je mojega nonota zmerjala z "večo di Capodistria" (starček iz Kopra), ker smo se uspeli pred njo parkirati v super nabasanem Trstu v božičnem času. In s precejšnjo gotovostjo lahko trdim, da je bil kdo iz moje družine kdaj zmerjan s "ščavo" (suženj, ljubkovalno trieštinsko ime za Slovence).
Letos poleti sem imela
Včeraj sem (ne vem točno zakaj) šla v novogoriško Qlandio. Res sem vesela, da naši zahodni sosedje končno verjamejo, da pri nas ni vojne. Da niti protipehotnih min ni. In da odkrivajo čare cenenih trgovin, ki v slovenskih trgovskih centrih rastejo kot gobe po dežju. In s še večjim veseljem ugotavljam, da Slovenci ne kuhamo zamer iz časov, ko so nonoti teh zagorelih deklet in pobov pljuvali našim nonotom v usta, samo zato, ker so govorili v materinščini. In da za njimi nihče ne tuli: "Fašisti!"
Ne vem pa zakaj prodajalke kupce pozdravljajo v italijanščini, takoj ko slišijo, da se pogovarjajo po italijansko. In ne vem zakaj so v novogoriškem nakupovalnem centru napisi dvojezični. Ko sem nazadnje preverila, v Novi Gorici ne živi italijanska manjšina.
Danes začnem brati Pahorja. O, tako zelo.
1 comment:
Pozimi smo jo mahnili v Trst, ko so se mati namenili iti nostalgično pregledat trgovine iz spominov s konca 80ih. Nekako je izsledila vrtnarsko trgovino in iz domače navade pozdravili z "dobr dan". Prijazna tetka je povedala prav to, kar opisuješ ti. Da se v Trstu ne dobi več kakovostnega, da so vse kakovostne trgovinice klonile globalizaciji in da kdor hoče kaj boljšega, kot se dobi v EuroSpinu in Lidlu, morda pač skočiti do Mercatorja ali Spara v Sežani. Da trenutno v Sloveniji živimo bolje in da upa, da bo tako ostalo vsaj še nekaj časa.
Post a Comment