Tukaj govorimo slovensko

Ko sem bila majhna, sta mene in brata po vrtcu vsak petek nona in nono pobasala v Renoltko18, in šli smo po špežo. Na zahod. Na Opčine h Gigitu v slovensko zadružno trgovino. Po stvari, ki jih pri nas, zarukanih Slovanih ni bilo. Dash, Kinder fetta al latte (milhšnite), Fruttolo (fruhtcverge), Barilla pašto in ostale zahodnjaške dobrote v lepih paketih. V trgovini so še zdaj zaposleni sami Slovenci.

Poplnoma druga slika je bila in je še v Trstu, leglu anti-slovenstva. Ker nikoli nismo bili fani Borovo čevljev (čeprav imajo Startarke in Borosana določen šarm), smo se trajno poniževali in kupovali obutev v italijanščini. Nikoli ne bom pozabila trieštinke, ki je mojega nonota zmerjala z "večo di Capodistria" (starček iz Kopra), ker smo se uspeli pred njo parkirati v super nabasanem Trstu v božičnem času. In s precejšnjo gotovostjo lahko trdim, da je bil kdo iz moje družine kdaj zmerjan s "ščavo" (suženj, ljubkovalno trieštinsko ime za Slovence).

Letos poleti sem imela čast delati v trgovini v vasi, kjer živim. Od maloobmejnega prehoda smo oddaljeni 7 kilometrov, od bivšega mednarodnega prehoda pa 11 kilometrov. Trgovina je polna Trieštinov, ki kupujejo kvalitetno (no sarcasm) slovensko mleko in jogurte. Nobenemu izmed njih na kraj pameti ne pade, da bi se trudil komunicirati v slovenščini (čemu le, saj je meja vendar pri Postojni).

Včeraj sem (ne vem točno zakaj) šla v novogoriško Qlandio. Res sem vesela, da naši zahodni sosedje končno verjamejo, da pri nas ni vojne. Da niti protipehotnih min ni. In da odkrivajo čare cenenih trgovin, ki v slovenskih trgovskih centrih rastejo kot gobe po dežju. In s še večjim veseljem ugotavljam, da Slovenci ne kuhamo zamer iz časov, ko so nonoti teh zagorelih deklet in pobov pljuvali našim nonotom v usta, samo zato, ker so govorili v materinščini. In da za njimi nihče ne tuli: "Fašisti!"

Ne vem pa zakaj prodajalke kupce pozdravljajo v italijanščini, takoj ko slišijo, da se pogovarjajo po italijansko. In ne vem zakaj so v novogoriškem nakupovalnem centru napisi dvojezični. Ko sem nazadnje preverila, v Novi Gorici ne živi italijanska manjšina.

Danes začnem brati Pahorja. O, tako zelo.