..., ki je resnično bil le road trip. Do Zagreba in nazaj. Kot spremljevalna ekipa sestrične, ki je bila spremljevalna ekipa dveh zelo zagretih fanic neke skupine (sem paše eno nemško ime, za katerega se nisem niti malo potrudila, da bi si ga zapomnila), ki je imela koncert nekje v Zagrebu.
Pri tem nekje pride v igro Garmin, ki nas je privedel skoraj do omiljene kučice. Ni nas pa pripeljal do centra, ampak nas je želel za vsako ceno spraviti nekam v Varaždin. In ko smo se zavedle, da smo že zunaj našega zemljevida Zagreba, smo prijazno teto iz škatlice ugasnile, vzele karto v roke in zadevo rešile na old skool način.
In potem smo šle na pivo, našle socialistični bar v samem centru Zagreba (kar je svojevrsten uspeh, ker tudi oni niso ušli poplavi raznih oh-so-very kul lounge al-kaj-že barov, kjer strežejo 10 vrst piva, pa niti eno ni hrvaško). Sightseeinga ni bilo, razen iz avta (pa še to smo si ogledovale bolj industrijsko cono).
In to je to. Pivo v Zagrebu. Baje da nekje na svetu obstajajo ljudje, ki gredo za en dan v, recimo, London, tam nakupujejo od jutra do večera, in se potem vrnejo domov. Hm, a je pivo v Zagrebu dovolj da se joinam v njihov klub?
3 comments:
ja, čist dovolj :)
Mislim, halo?!? Do ZAGREBA ste potrebovale GPS? :))) In se IZGUBILE??? LOL! :)
A je šoferka blond? Al je samo s PF? ;)
Ni blond, je moja super kul sestrična. In na PFju je bla danes prvič, na našem super kul veceju (sem ji jaz častla čip). Ne sej smo rable GPS samo za po Zagrebu in hmalu ugotovile da je old skool način veliko bolj siguren.
Old skool način izgleda tako, da mi v roke dajo zemljevid, jaz se odločim da se bomo po tavelkih ulicah peljali do destinacije in potem primerjam veliko ulico na naši z veliko ulico na zemljevidu in se po intuiciji odločim, ali je prava. Nisem falila niti enkrat, haha.
Post a Comment