Hipokrizija

Vsak mesec kupim Kralje ulice in se mi dozdeva, da rešujem svet. Mislim si, da pol evra dajem osebi, ki jo vidim in ne mečem denarja v ogromna brezna huge humanitarnih organizacij. Poleg tega kupujem izdelek, ki je pravzaprav popolnoma decenten, zanimiv. Gre torej za popolnoma "spodobno" razmerje kupa in prodaje.

Danes sem kupila decembrsko številko pri Marjanu. Vsaj mislim, da je Marjan. Je na invalidskem vozičku, nima nog in vedno se nahaja pred vhodom v Kapitlja. Priskakljala sem do njega, v glavi so mi šibale misli o moji neustavljivi plemenitosti, usmiljenosti in dobroti. Potem me je nagovoril. Prvič odkar kupujem Kralje ulic, pa jih najbrž nakupujem odkar sem v Ljubljani vsak mesec se mi je zgodilo, da mi je prodajalec rekel več kot le: "En evro, pa če bi loh še kej več..." Marjan me je prosil, naj mu najdem telefon. Naj prosim pogledam v njegove žepe, ker išče svoj mobitel. Govoril je nerazločno, ne vem če je bil pijan, ali je pač bolan. Na hitro in površno sem pretipala njegove žepe, vmes mi je govoril o tem, da bo danes na POPTV, jaz sem nervozno večkrat ponovila, da vem, mu pustila en evro in še kej več in šla stran.

Marjana sem tikala. Ponavadi vikam vsakega, ki je le leto starejši od mene.

Potem sem šokirana nad svojo nesposobnostjo izkazovanja čustev/komuniciranja prečkala Prešernov trg, lično opkrašen z lučkami v obliki planetov, spermijev in podobne navlake. Zakaj že rabimo 27 kilometrov lučk in polmilijonski proračun za razsvetljavo? Zakaj že? Zakaj moramo zagoniti 6000€ za ognjemet? A kdo res misli, da bo povečanje proračuna za take neumnosti povečalo priliv turistov v Ljubljano v decembrskem času?

Jezna sem nase, ker se obnašam kot en navaden debil. Jezna sem na mularijo, ki ne zna ceniti, da ima to kar ima, in sitnari, ker je njihov iPod z 80GB nekam švoh, in bi bil čas, da tehnika izumi kaj novega. In jezna sem na Ljubljano in na vsako lučko iz sedemindvajsetkilometrske špage. Najbolj pa sem jezna na povečanje proračuna za lučke na račun Marjana in ostalih Kraljev ulic.

Božično pričakovanje pa tako.